Razglednice iz Dalmacije

Za 1. maja je treba na morje. Tako, za preklop iz smučanja in ostalih bolj hladnih aktivnosti v plezanje na soncu, plavanje, roštiljade,.... Če je 1.maj tako radodaren, kot je bil letošnji v okolici Splita, pa je sploh fajn. Imeli smo lepo vreme, čudovit apartma z veliko teraso nad morjem, roštilj, vse kar je potrebno za oddih. Vmes smo kar nekaj poplezali, za MTB pa sem po nošenju kolesa in večkrat počeni gumi gore nad Splitom razglasil za ne preveč prijazne. Ribe na splitski tržnici so bile zelo uboge, bele ribe skorajda ne dobiš. Za fotkanje pa sem bil čisto po dalmatinsko len, nekaj pa je vseeno treba pokazati:

Omiš

Primošten iz pomola

Pristan v Primoštenu

Ozke ulice in kleti vabijo medse (Primošten)

Pomlad

Iz domačega zidu, mogoče do NBA

Morska

Ali bo večerja?

Neobičajen zahod (iz terase)

Čaven - izjemno kolesarjenje nad Ajdovščino

Po ogrevalnih lokalnih klasikah okoli Škofje Loke je bil čas za "nekaj novega". Ker mi je že dolgo želja spoznati območje Čavna, odločitev za nedeljski izlet ni bila težka.

Čaven (pogorje nad Ajdovščino) med gorskimi kolesarji slovi kot zelo lep kolesarski cilj z izjemno lepim vzponom, kar divjimi spusti in čudovitim izpostavljenim prečenjem. Izvedb tur je več, tako da v ta konec ne prideš samo enkrat. Enkrat pa mora biti prvič.

Turo sem izbral iz seznama mtbture pod naslovom Čaven in Lokavec. Štart je iz Ajdovščine (106mnm), na najvišji točki (vrh V. Modrasovec) pa si kar okoli 1250 metrov višje. To razliko pa premagaš najprej po čudoviti zgodovinski Resljevi cesti do Predmeje, nato pa po makedamih ter boljših in slabših potkah do vrha.

Kakšen zgleda spust po ogromnem pobočju Čavna z iztekom 1250m nižje. Čudovit. V spustu je zajeto vse, kar me pri kolesarjenju navdušuje, hitri tekoči odseki, razgledno (in izpostavljeno) prečenje, singla čez travnike, tehnični strmi odseki, ... To je tura za sladokusce - zaželjena pa je dobra kondicijska pripravljenost, saj skupno okoli 1400 višinskih metrov, v glavnem po terenu, pač ne gre napadati za ogrevanje v sezono.

Še beseda o navigaciji. Prvič sem resno uporabil GPS. Pred kratkim sem si kupil mali Bluetooth GPS modul z logiranjem. To pomeni, da imam na telefonu naložen program in karte, v nahrbtniku imam GPS modul, ko potrebujem pomoč, pa pogledam kje sem in kam moram iti. Ker sem imel naložen tudi celotni track ture (iz strani MTBture), je bila navigacija otročje lahka. Ker ima moj GPS modulček tudi interno logiranje, kasneje doma lahko turo tudi do potankosti obdelam na zemljevidih, Google Earthu, naredim višinske diagrame,.... Super stvar. V prihodnjih tednih imam namen na ta način objaviti kakšen sladkorček iz Škofjeloških hribov.

Pogled na turo iz Google Earth

Višinski diagram (častitljivih 1400 višinskih metrov vse skupaj nanese)

Kam greva?

Resljeva cesta proti Predmeji

Odsek peš poti proti Koči na Čavnu

Prečenje Čavna

Čudovita singla

Malo tečna svetloba, pa vseeno vredno ogleda (pogled proti Nanosu - HDR)

Panorama

Turna smuka - Komna, Za Krvavcem, Stol

Ker je tale blog mišljen kot nekakšen dnevnik, odsev lepih in pomembnih stvari, ki se mi dogajajo v prostem času, moram še kakšno slikco preteklih aktivnosti na snegu (ki niso bile omenjene v prejšnjih postih) prlimat.

Februarja smo se za cel vikend podali na Komno, se nastanili v koči na planini Na Kraju in presmučali par vrhov tam okoli. Komna nikoli ne razočara, vikend je bil fantastičen.

Planina na Kraju

Rozi proti Mahavščku

Lutanje po Komni (sva čisto na drug vrh prišla, kot je bilo mišljeno)

Uživaški zavoji iz Vrha Gracije

Mahavšček in Bogatin (Mahavšček in po vrsti vrhovi levo od njega so bili najin cilj prejšnji dan)

Konec marca, ko je v naših hribih zapadlo ogromno novega snega, smo nove smučine vrezali na strmine za Krvavcem (Vrh Korena, Košutna).

Iz Kriške planine

Poseben je občutek vrezovanja nove smučine v nedotaknjen sneg

Proti Vrhu Korena (zadaj Kompotela)

Šprint na vrh Košutne (iz tega vrha je bila smuka odlična)

En teden nazaj pa sem užival v odličnih terenih, ki jih prehodiš in presmučaš, če se lotiš Stola iz avstrijske strani (iz Bodentala).

Smučarski teren nad Bodentalom (na sedlo Vrtača)

Pogled, ko prideš na sedlo Vrtača

Po prehodu na našo stran se ti odpre pogled proti Stolu

Smer smučanja

Naslednji prispevek bo pa najbrž bolj "zelen", saj že pridno nabiramo kolesarsko in plezalsko kondicijo.

Prvi pomladni dan - Zimaaa

Ker se zadnje čase ne ukvarjam kaj dosti s fotkami, je že nekaj preteklo od zadnje objave. Včerajšnji dan pa me je tako navdušil, da moram par besed napisati.

Glede na naslov najbrž pričakuješ drugačen tekst, vendar so se v teh pozno marčevskih dneh v hribih res ustvarili odlični pogoji za turno smuko. Par sneženj je odebelilo nam tako ljubo snežno oddejo, zato sva se z Rozijem odločila, da v četrtek popoldan skočiva na Begunjščico. In kakšna odločitev je bila to, včerajšnja smuka je bila daleč najboljša to zimo. 20 cm ponedeljkovega snega in mraz sta poskrbela, da je po celotnem pobočju Begunjščice dovolj pršiča za uživaške "Whistlerske" zavoje. Kako se nama je smejalo in moč vriskanja ne morem tukaj opisati, kdor se je pa v zadnjih dveh dnevih spravil v hribe, ve o čem govorim. Skratka, zime še ni konec, oziroma začetek pomladi je za turno-smučarsko sezono zelo obetaven!

Košutica in Veliki vrh v Košuti

Šentanški plaz v Begunjščici

Vrtača, palec, Triangel

Izstopna strmina - ta je bila trda

Avtoportret čeladarja

Previdni zavoji v izstopni grapi

Hočem še - zime!

Stol in okolica

Osamelec

Koča in Dovška Baba

Proti vrhu je šlo najlepše kar peš

Še malo...

Kar smešno je bilo, ta vikend sem se oba dneva odpravil smučat v hribe. Razmere so bile, kot bi bilo pozno spomladi - je pa bil tole skoraj prvi omembe vreden sneg pri nas. Pa vseeno, bilo je lepo in upam, da nas še zelo zamede s snegom in bomo imeli še nekaj možnosti uživanja zimskih gorskih radosti.

V soboto sva bila z Jasno na Javorniku, v nedeljo pa na Dovški Babi.

Mehika - klasični krog - koristne informacije

Mexico City , Oaxaca , Pacifik , San Christobal in Palenque , Yucatan , Splošno

Podnebje

Na severu Mehike se nahaja subtropsko in puščavsko podnebje, na jugu pa tropsko. Deževna doba traja od maja do novembra, zapade pa 747 mm padavin letno. Na jugu je januarja povprečna temperatura okoli 25°, v juliju pa 28°C. V prestolnici Mehike so temperature precej nižje, saj je januarja 12, julija pa 19°C.
Najboljši čas za obisk Mehike je od februarja do junija, pred deževnim obdobjem. Idealen mesec za uživanje na plaži je november, saj je vreme sveže, cene pa nižje kot sredi decembra, v glavni sezoni. Septembra in oktobra lahko na karibski obali naletite na hurikane. Na splošno je jesen primerna za obisk plaže, a je nekoliko hladna za obisk arheoloških mest. Zima je primerna za opazovanje divjega življenja Mehike. (vir: Odklop)

Let tja in nazaj

Letalske karte sva vzela preko www.odklop.com, letela sva iz Benetk, preko Madrida v Mexico City. Let v Mexiko City je precej cenejši kot v Cancun. Takoj na letališču sva si kupila karte za notranji let za zadnji dan iz Cancuna v Mexico City (90€/osebo).

Denar

S seboj sva imela US dolarje, v menjalnicah povsod sprejemajo tudi Eure. Malo je treba popaziti, kje menjaš, saj so tečaji različni. Kasneje se je izkazalo, da so bile na letališču v Mexico Cityju dobre menjave.

Prenočišča in hrana

S prenočišči nisva imela nobenih težav, ravno tako ne s prehranjevanjem. Ko sva prišla v želeno mesto, sva si ponavadi že na avtobusni postaji zmenila za nočitve v hostlu ali pa sva najela taksi in ga usmerila v hostel iz vodnika. Cene so bile od 200 do 300 pesosov za sobe za dve osebi ali pa 300 do 400 pesosov za kabane na morju (15 pesosov = 1 €). Najceneje je bilo v Oaxaci, na Pacifiku in v San Cristobalu, dražje je v Mexico Cityju in na Yucatanu. Enako razmerje velja za hrano, vse obroke sva jedla v restavracijah (zajtrk in en ali dva obroka čez dan). Zajtrki stanejo od 30 do 50 pesosov (v glavnem sva prakticirala pečena jajca s tortiljami na par načinov - odlično in zelo hranljivo, drži skoraj cel dan). Ponavadi je že v ceni zajtrka všteta kava. Za kosila in večerje stanejo jedi okoli 50 do 80 pesosov, fast foodi na ulicah so precej cenejši in velikokrat dobra izbira (predvsem v Mexico Cityju). Vse stvari glede hrane in prenočišč vzemite malo z rezervo, če ste izbirčni, midva nisva in sva bila hitro zadovoljna. Kar se hrane tiče, na Pacifiku pripravljajo odlične in poceni obroke iz svežih rib, na Yucatanu (mogoče tudi na Pacifiku) se zelo izplača naročiti svežega jastoga (midva ga nisva in še kar me srce boli zaradi tega). Pivo ponavadi strežejo v malih stekleničkah (0,325 l), stane pa od 15 do 25 pesosov. Najbolj znani so Corona, Modelo Negro (iste firme kot Corona, temno), Indio, Amber, XX lager, Azteca,… Tequila je kar draga, včasih se zgodi, da jo časti lokal po obedu.

Prevozi

Prevozi so po Mehiki odlično organizirani. Med vsemi pomembnejšimi destinaciji vozijo avtobusi prvega razreda, so zelo udobni. Karte za njih lahko kupiš preko interneta ali pa na katerikoli avtobusni postaji. Cene so bile do okoli 550 pesosov (vožnja dolga 1000 km, ki traja celo noč in še nekaj zraven).
Lokalni prevozi se v glavnem odvijajo z Collectivo kombiji ali pa pol tovornjaki (Pacifik). Z njimi se vozijo tudi (predvsem) domačini, vožnje pa so res poceni (par pesosov, ni omembe vredno). Ko ga vidiš, mu pomahaš in ustavi, če je poln, kmalu pride naslednji.
V Mexico Cityju deluje odličen in res poceni metro (vstop te stane 2 pesosa), je pa vedno precej poln.

Sporazumevanje

Kakšnih slabih izkušenj nisva imela, vsi radi pomagajo z nasvetom, v lokalih se lahko lepo pogovoriš z osebjem, je pa zelo priporočljivo znati nekaj špansko. Angleščina ni bila problem v Mexico Cityju in deloma na Yucatanu (turizem, Američani), drugod pa se kar težko zmeniš brez španščine.

Za zaključek

Tale potopis sem skupaj spravil predvsem zato, ker rad berem podobne, ko premišljujem o možnih destinacijah za potovanje in so mi v veliko pomoč. Upam, da tudi komu od vas pomagajo moji popisani spomini, predvsem vam pa Mehiko zelo toplo priporočam kot prijazno in primerno deželo, kjer se kot popotnik znajdeš brez težav in si kot turist večinoma zaželjen.

Lep popotniški pozdrav in čim več potovanj vam želim, Simon!

Mexico City , Oaxaca , Pacifik , San Christobal in Palenque , Yucatan , Splošno

Mehika - klasični krog - Yucatan

Mexico City , Oaxaca , Pacifik , San Christobal in Palenque , Yucatan , Splošno

Polotok Yucatan je za nas znan predvsem po karibskem morju in kulturi Majev. Najbolj prestižno in razvpito letovišče na polotoku je Cancun, ki sva se mu midva izognila. Za glavni cilj sva si raje izbrala mestece Tulum 120 km južno od Cancuna, tam je turistična ponudba bolj prijazna popotnikom.

V Tulum sva se z avtobusom pripeljala zgodaj zjutraj, v hostlu v mestu (ni ob obali) sva dobila ime ugodnih nastanitev na obali, to ime sva zaupala prvemu taksistu in že sva se znašla ob karibskem morju. Ker nisva preveč izbirčna, sva bila zadovoljna s prvo kabano, ki so nama jo ponudili. Zidana, zelenkasta hišica, krita s slamo, naokoli palme in bela mivka, 50 m proč toplo morje, v redu je – vzameva za tri noči.

Takoj popoldan sva se z domačinom na obali zmenila, da naju s čolnom pelje na tri različne kraje koralnega grebena. Cel popoldan je minil v znamenju snorkljanja, ki je v karibskem morju zelo lep in zanimiv šport.

Naslednji dan sva šla z javnim prevozom – Collectivo – 30 km severno od Tuluma in peš iz glavne ceste proti Achtun Chen, parku v katerem ti pokažejo džunglo in sistem podzemnih jam. Ker je park oddaljen 4,5 km od glavne ceste, sva bila zelo vesela dveh Argentincev, ki sta nama ustavila z avtom in nama skrajšala pešačenje. Sam park prikazuje, kako izgleda celoten Yucatan, le ta je namreč iz apnenca in ima mnogo jam – v nekaterih je dovoljeno tudi snorkljanje. Vodič nam je skozi sprehod čez tri jame opisoval nastanek jam, nastanek kapnikov, zakaj nastanejo razpoke v kapnikih, kako drobne rastline razpredajo tanke koreninice med apnencem – ko pridejo do vode, pa zrastejo v velika drevesa,… Ekskurzija je bila zelo lepa, poučna in vredna obiska.

Iz parka sva se napotila na obalo, tam pa sva našla nekaj, kar želim videti in občutiti čim manjkrat. Znašla sva se na obali sredi ogromnega hotel resorta, kjer je na plaži mrgolelo Američanov. Ta resort je bil postavljen na obalo, kjer se tudi v vodo ni dalo lepo priti. Takoj ko si bil v vodi, so te z vseh strani bombardirale skalce. Hvala lepa za tak dopust…

Zvečer naju je v Tulumu zaneslo v Argentinsko restavracijo. Ker sva nekaj slišala o hudih argentinskih steakih, sva si privoščila tipično ploščo za dve osebi. Med večerjo sem kar vriskal, toliko dobrega mesa na kupu že dolgo nisem videl.

Zadnji dan v Tulumu sva si ogledala sam arheološki Tulum, mesto Majev, ki je postavljeno na polotok, v morje pa pada čez pečine. Najbolj zanimiv del tega izleta so bile iguane, ki jih je tu okoli mnogo, niso plašne in niso nevarne.

Zaključek Tuluma je bilo večerno popivanje v baru na obali z najbolj pogostima coctailoma v teh krajih – Margherita in Cuba libre.

Naslednje jutro sva spet izkoristila Collectivo prevoz in se prestavila za 60 km severno, na zelo znano Playo Del Carmen. Nekaj nakupovanja po prijetnem turističnem mestecu in izlet na snorkljanje na otok Cozumel – meko za navdušence podvodnega sveta, pa je bila najina Mehika pri kraju. Ostal nama je le še prevoz s taksijem na letališče v Cancun in milijon dolgočasnih ur na letališčih in v letalih. Ampak sva bila bogatejša za mnogo lepih vtisov – Mehika je zelo lep in prijazen kraj za popotnike.

Mexico City , Oaxaca , Pacifik , San Christobal in Palenque , Yucatan , Splošno

Najina kabana, domek za 4 dni

Čoln je pripravljen za izlet do koralnega grebena

Nad tole korenino se zgoraj v džungli nahaja ogromno drevo

Lep sprehod čez sistem kraških jam

Tako razpoko povzroči erozija tal

Podzemno jezero

V lepih barvah

Opica

Hotel resort, od tu izgleda nekako v redu, v vodi je pa porazno

Majevski Tulum

Iguana

Na easy lokal na obali

...

Ob sončnem zahodu

Igračkanje pred najino kabano

Prodajalna tequil v Playi del Carmen

Križarke so se odpeljale na odprto morje

Konec, na svidenje Mehika